Zanima me:

Kaj svetuje strokovnjak osebi z novim sklepom, da se izogne nevarnemu zapletu, tj. okužbi sklepa?
Komu mora vse povedati, da ima v telesu vsadek, in pred katerimi zdravstvenimi postopki?
Navedite tudi, kako bo ukrepal običajno zdravstveni delavec pri teh postopkih?
Kako naj ravnam pri prehladih, gripi, drugih okužbah dihal, pri driski zaradi okužbe?
Ali naj se cepim proti gripi in pnevmokokni pljučnici?
Kdaj moram k zdravniku in kako naj ta ukrepa? Razložite, prosim.

•  kaj velja s tem v zvezi za hemofilike, ki se niso okužili s HCV ali HIV,
•  kaj za okužene s HCV,
•  in kaj za okužene s HIV.

Skratka želim zvedeti čimveč o Življenju z umetnim sklepom, razen o ortopedskem vidiku, o katerem sem v Koncentratu že bral.
 

Nevarnosti okužbe sklepa

Najbolj značilni simptomi hemofilije so krvavitve v sklepe, ki se najbolj običajno pojavljajo v velikih sklepih, kot so kolena, gležnji in komolci. Zaradi ponavljajočih se krvavitvah, lahko pride do trajnih poškodb sklepnih sestavin in razvije se – hemofilična artropatija, ki lahko bolniku zelo oteži vsakodnevno dejavnost. Bolniki z več okvarjenimi sklepi lahko postanejo negibni ter odvisni od pomoči drugih. Na srečo je z zgodnjim nadomestnim zdravljenjem hemofilikov takšnih zapletov danes malo.

Vstavitve umetnih sklepov in drugih materialov pomenijo bistven napredek na področju ortopedske kirurgije. Kirurško zdravljenje hemofilične artropatije ali drugih sprememb sklepov se ne razlikujejo pomembno od zdravljenja nenormalnosti sklepov pri nehemofilikih. V Sloveniji vstavijo letno okoli 1000 umetnih sklepov, nekaj tudi bolnikom s hemofilijo. Zaradi predvidene omejene življenjske dobe sklepnih protez se protetična zamenjava le redko opravi pri bolnikih, ki so mlajši od 40 let. Zaradi sodobnega profilaktičnega zdravljenja z manjkajočimi faktorji v svetu upada število takšnih posegov pri mlajših hemofilikih, pričakuje se pa porast pri starejših bolnikih, kjer lahko pride do sklepnih sprememb tudi zaradi drugih vzrokov.

Težave nastanejo, kadar pride do okužbe v področju umetnega sklepa. Okužbe umetnih sklepov so redke, vendar pa predstavljajo najtežji zaplet po vstavitvi sklepa, ki pogosto privede do odstranitve sklepa ali izgube funkcije sklepa. Pri hemofiliku so okužbe lahko pogostejše, predvsem pri tistih, ki so okuženi z virusom človeške imunske pomanjkljivosti (HIV). Takšne okužbe zahtevajo dolgotrajno zdravljenje z antibiotiki, pogosto odstranitev in/ali menjavo umetnega sklepa ter dolgotrajno bivanje v bolnišnici.

Okužbe umetnih sklepov so lahko zgodnje ali pozne. Do zgodnje okužbe umetnih sklepov lahko pride že med samo operacijo ali zaradi okužbe operacijske rane ali hematoma kot posledica neposrednega vnosa visoko virulentnih bakterij, kot so stafilokoki. Zato se pred operacijo bolniki s hemofilijo morajo primerno pripraviti na poseg, da ne pride do nepotrebnih krvavitev in se tako ne ustvarjajo pogoji za ugodno razrast bakterij. Pozna pooperacijska okužba se najpogosteje pokaže v obdobju enega do dveh let po vstavitvi umetnega sklepa. Povzroča jo malo virulentnih bakterij, tako imenovanih koagulazno negativnih stafilokokov, ki imajo posebno nagnjenje do umetnih materialov, na katere se prilepijo in tako dolgo časa preživijo v mirujočem stanju. Glavni znak okužbe je ponavadi le vztrajajoča bolečina v področju umetnega sklepa. Kadar ima bolnik takšne težave se mora posvetovati s svojim zdravnikom, ki ga bo napotil k ortopedu, ta pa bo opravil ustrezne preiskave.

Ugotovili so, da narašča pojavnost t.i. hematogenih okužb, ki se kažejo z akutnimi znaki vnetja in lahko nastanejo kadarkoli po vstavitvi umetnega sklepa, najpogosteje pa v prvih dveh letih. Bolnik opazi rdečino in oteklino, ki nastane na prej neprizadetem sklepu. Lahko ima povišano telesno temperaturo, ni pa nujno. V takšnih primerih mora bolnik takoj poiskati zdravniško pomoč. Najpogostejši izvor okužbe so vnetja kože in podkožja, sečil, dihal in črevesja. Najpogostejši povzročitelji hematogenih okužb so betahemolitični streptokoki, stafiloki ter bakterije, ki se nahajajo v črevesni flori. Do takšne okužbe lahko pride tudi zaradi prehodnega vstopa bakterij v kri pri različnih posegih, kot so posegi v ustni votlini in na zobeh, pregled notranjosti sečnega mehurja (cistoskopija) ali debelega črevesja (kolonoskopija) z odvzemom vzorca za pregled. Oseba z vstavljenim umetnim sklepom je bolnik s povečanim tveganjem za okužbo.

Okužbo umetnih sklepov je težko ugotoviti in zdraviti. Zato je potrebno, da se ob najmanjšem sumu na okužbo napotite k svojemu zdravniku in mu poveste za težave, ki jih imate. Potreben je skrben pregled sklepa, po potrebi pregled krvi in določitev kazalcev vnetja. Če to ne bo zadostovalo, vam bo ustrezni specialist (ortoped ali infektolog) opravil dodatne preiskave v bolnišnici. Treba je vedeti tudi, da bolniki, ki imajo vstavljen umetni sklep, ne morejo opraviti vseh preiskav (npr. preiskave sklepa z magnetno resonanco), ker bi lahko prišlo do poškodbe umetnega sklepa.

Bolniku z umetnim sklepom se običajno priporoča izogibanje dejavnostim, ki lahko povzročijo krvavitve v sklepe ali mišice (kontaktni športi), ali tistim, pri katerih je zelo veliko poškodb (npr. smučanje). Zelo primerno pa je plavanje, hoja, zmerno kolesarjenje, golf in tenis. Kadar pride do krvavitve, morate poiskati zdravniško pomoč. Ne uživajte zdravil, ki pospešujejo krvavitve (aspirin), kar velja za vse hemofilike.
Bodite pozorni na gnojna vnetja na koži in mehkih tkivih ter se napotite k izbranemu zdravniku, ki bo presodil, ali je potrebno antibiotično zdravljenje. Pri bolnikih z umetnimi sklepi nekateri priporočajo antibiotično zdravljenje črevesnih okužb (driske) v primerih, ko sumimo ali dokažemo, da je povzročitelj salmonela.

Zelo pomembna je higiena zob. Podobno kot pri bolnikih s tveganjem za nastanek vnetja srčnih zaklopk, nekateri priporočajo antibiotično profilakso za bolnike z večjim tveganjem za okužbo umetnega sklepa le pri posegih na zobeh z večjo možnostjo vdora bakterij v kri, kot so izdrtje zoba, kirurški poseg na obzobnem tkivu, posegi v zobnem kanalu in distalno od vrška zoba, prva namestitev ortodontskih vezi, vbrizgavanje lokalnega anestetika v ligament in čiščenje zob ali zobnih vsadkov, pri katerih lahko pride do krvavitve.

Pnevmokok, po Gramu pozitivni diplokok, je poglavitni povzročitelj bakterijskih okužb pri otrocih in odraslih. Za preprečevanje pnevmokoknih okužb se v Sloveniji uporablja 23-valentno polisaharidno cepivo, ki vsebuje le določene serotipe, ki najpogosteje povzročajo okužbo. Cepivo učinkovito zaščiti pred invaznimi pnevmokoknimi okužbami in je namenjeno vsem osebam, starejšim od 65 let, poleg njih pa tudi bolnikom s kroničnimi boleznimi (bolezni dihal, obtočil, jeter), bolnikom z anatomsko ali funkcionalno asplenijo ter bolnikom z imunskimi pomanjkljivostmi. Cepivo ni uspešno pri otrocih, mlajših od dveh let. Od leta 2000 pa je na voljo 7- valentno konjugirano pnevmokokno cepivo, ki je varno in imunogeno tudi pri majhnih otrocih, ki jih te okužbe najbolj ogrožajo. Pri epidemijah gripe najtežji potek lahko pričakujemo pri starejših osebah in kroničnih bolnikih. Sočasno cepljenje proti gripi in pnevmokoku je varno in učinkovito ter se dobro prenaša. Ko se odločite za cepljenje, morate biti povsem zdravi. Kontraindikacija za cepljenje je akutno vročinsko stanje ali znana alergija na sestavine cepiva. Cepimo lahko istočasno, le da cepivi damo v različni rami. Zaradi cepljenja se zglasite pri izbranem zdravniku ali na pristojnem Zavodu za zdravstveno varstvo. Cepite se lahko pod nadzorom zdravnika, ki mora biti seznanjen z vašo boleznijo. Pnevmokokno cepivo lahko dobite tudi na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani, kamor vas bo napotil izbrani zdravnik.

Za hemofilike, ki so okuženi z virusom HIV ali virusnim hepatitisom C veljajo ista priporočila kot pri tistih, ki niso okuženi. Le da takšni bolniki morajo biti pod ustreznim zdravstvenim nadzorom zaradi večje dovzetnosti za različne okužbe z virusi in bakterijami, ki pri neokuženih ne povzročajo večjih težav. Pred kirurškim posegom zamenjave sklepa se ortoped posvetuje v teh primerih z infektologom, ki bolnika vodi.